Knjiga fraza

bs Pitati za put   »   sl Vprašati za pot

40 [četrdeset]

Pitati za put

Pitati za put

40 [štirideset]

Vprašati za pot

Odaberite kako želite vidjeti prijevod:   
bosanski slovenački Igra Više
Izvinite! Op-o---te! O_________ O-r-s-i-e- ---------- Oprostite! 0
Možete li mi pomoći? A----i --h---po--ga-e? A__ m_ l____ p________ A-i m- l-h-o p-m-g-t-? ---------------------- Ali mi lahko pomagate? 0
Gdje ovdje ima dobar restoran? K----e-t-k----akš-a dobr---e--a-raci-a? K__ j_ t____ k_____ d____ r____________ K-e j- t-k-j k-k-n- d-b-a r-s-a-r-c-j-? --------------------------------------- Kje je tukaj kakšna dobra restavracija? 0
Idite lijevo iza ugla. Ta------o-a---p-jd-t- -- l-v-. T__ n_ v_____ p______ n_ l____ T-m n- v-g-l- p-j-i-e n- l-v-. ------------------------------ Tam na vogalu pojdite na levo. 0
Zatim idite pravo jedan dio puta. Potem -oj--te--a-o n-ravno-t. P____ p______ m___ n_________ P-t-m p-j-i-e m-l- n-r-v-o-t- ----------------------------- Potem pojdite malo naravnost. 0
Zatim idite stotinu metara udesno. Pote- pojd----s-o --t--v--a-de---. P____ p______ s__ m_____ n_ d_____ P-t-m p-j-i-e s-o m-t-o- n- d-s-o- ---------------------------------- Potem pojdite sto metrov na desno. 0
Možete također uzeti autobus. Lah----re--e t--i z-avto-us--. L____ g_____ t___ z a_________ L-h-o g-e-t- t-d- z a-t-b-s-m- ------------------------------ Lahko greste tudi z avtobusom. 0
Možete također uzeti tramvaj. Lahko-gr---- -u-i-s t-a---je-. L____ g_____ t___ s t_________ L-h-o g-e-t- t-d- s t-a-v-j-m- ------------------------------ Lahko greste tudi s tramvajem. 0
Možete također jednostavno voziti za mnom. L---o -- -u-- en--t-v-o p--------a m-no. L____ s_ t___ e________ p______ z_ m____ L-h-o s- t-d- e-o-t-v-o p-l-e-e z- m-n-. ---------------------------------------- Lahko se tudi enostavno peljete za mano. 0
Kako da dođem do fudbalskog stadiona? K----pri--m -o n---m-tn-g--stadi-n-? K___ p_____ d_ n__________ s________ K-k- p-i-e- d- n-g-m-t-e-a s-a-i-n-? ------------------------------------ Kako pridem do nogometnega stadiona? 0
Pređite most! Preč------m-st! P________ m____ P-e-k-j-e m-s-! --------------- Prečkajte most! 0
Vozite kroz tunel! Peljit--sk-zi-t---l! P______ s____ t_____ P-l-i-e s-o-i t-n-l- -------------------- Peljite skozi tunel! 0
Vozite do trećeg semafora. Pe-j----s- -o --et---a-se--f--ja. P______ s_ d_ t_______ s_________ P-l-i-e s- d- t-e-j-g- s-m-f-r-a- --------------------------------- Peljite se do tretjega semaforja. 0
Skrenite zatim u prvu ulicu desno. Pote- -a-ijte-v--rvo uli------d--ni. P____ z______ v p___ u____ n_ d_____ P-t-m z-v-j-e v p-v- u-i-o n- d-s-i- ------------------------------------ Potem zavijte v prvo ulico na desni. 0
Zatim vozite pravo preko sljedeće raskrsnice. Zate--p----te--a---n-----ez --sle-nj--kr--i-č-. Z____ p______ n________ č__ n________ k________ Z-t-m p-l-i-e n-r-v-o-t č-z n-s-e-n-e k-i-i-č-. ----------------------------------------------- Zatem peljite naravnost čez naslednje križišče. 0
Izvinite, kako da dođem do aerodroma? Opros-i--- kak--pri-em na---ta---č-? O_________ k___ p_____ n_ l_________ O-r-s-i-e- k-k- p-i-e- n- l-t-l-š-e- ------------------------------------ Oprostite, kako pridem na letališče? 0
Najbolje je da uzmete metro. Najb-l-- je, da g---t----p---em-ko --l-zni---(z met--j---. N_______ j__ d_ g_____ s p________ ž________ (_ m_________ N-j-o-j- j-, d- g-e-t- s p-d-e-s-o ž-l-z-i-o (- m-t-o-e-)- ---------------------------------------------------------- Najbolje je, da greste s podzemsko železnico (z metrojem). 0
Vozite se jednostavno do zadnje stanice. P---it---e---o-tav-o-do-kon--e p--ta-e. P______ s_ e________ d_ k_____ p_______ P-l-i-e s- e-o-t-v-o d- k-n-n- p-s-a-e- --------------------------------------- Peljite se enostavno do končne postaje. 0

Jezik životinja

Kad se želimo izraziti, koristimo jezik. Životinje takođe imaju svoj jezik. I koriste ga točno kao ljudi. To znači da međusobno komuniciraju kako bi razmijenile informacije. U principu svaka životinjska vrsta ima svoj specifičan jezik. Čak i termiti međusobno komuniciraju. Kad su u opasnosti udaraju tijelom o zemlju. Na taj način upozoravaju jedni druge. Druge vrste životinja zvižde dok se neprijatelj približava. Pčele komuniciraju putem plesa. Tako pokazuju drugim pčelama gdje je hrana. Kitovi proizvode zvukove koji se čuju i do 5.000 kilometara daleko. Oni pak komuniciraju putem posebnog pjeva. Slonovi jednim drugima takođe šalju različite zvučne signale. Međutim, oni su nečujni ljudskom uhu. Većina životinjskih jezika je jako složena. Sastoje se od kombinacije različitih znakova. Dakle, koriste se akustični, hemijski i optički signali. Osim toga, životinje koriste različite gestove. Čovjek je u međuvremenu naučio jezik svojih kućnih ljubimaca. On sada već zna kad se pas raduje. Takođe zna kad mačke žele biti same. Psi i mačke govore sasvim drugačije jezike. Mnogo znakova je potpuno suprotno. Dugo se smatralo da se te dvije vrste životinja jednostavno ne vole. Međutim, oni se samo ne razumiju. To pak dovodi do poteškoća između pasa i mačaka. Dakle, i životinje se svađaju zbog nesporazuma...
Da li ste to znali?
Srpski je maternji jezik oko 12 miliona ljudi. Većina živi u Srbiji i u drugim zemljama južne Evrope. Srpski spada u južnoslavenske jezike. U uskom je srodstvu s hrvatskim i bosanskim. Gramatika i jezički fond ovih jezika su veoma slični. Zato se Srbi, Hrvati i Bosanci vrlo lako međusobno sporazumijevaju. Srpska azbuka ima 30 slova. Za svako slovo postoji jasan izgovor. Kod naglaska postoje paralele s klasičnim tonskim jezicima. U kineskom se, na primjer, s visinom tona slogova mijenja i njihovo značenje. U srpskom je slično. Ali ovdje samo visina naglašenog sloga igra ulogu. Jezička struktura s puno fleksija je još jedna od karakteristika srpskog jezika. To znači da se imenice, pridjevi i zamjenice uvijek dekliniraju a glagoli konjugiraju. Koga interesiraju gramatičke strukture, treba obavezno učiti srpski!