Zbirka izraza

hr Prilozi   »   sl Adverbi (prislovi)

100 [sto]

Prilozi

Prilozi

100 [sto]

Adverbi (prislovi)

Odaberite kako želite vidjeti prijevod:   
hrvatski slovenski igra Više
već jednom – još nikada ž- --krat---e-kd--) - ----ik-li ž_ e_____ (__ k____ – š_ n_____ ž- e-k-a- (-e k-a-) – š- n-k-l- ------------------------------- že enkrat (že kdaj) – še nikoli 0
Jeste li već jednom bili u Berlinu? A---ste-že b-l---d-j-v ---lin-? A__ s__ ž_ b___ k___ v B_______ A-i s-e ž- b-l- k-a- v B-r-i-u- ------------------------------- Ali ste že bili kdaj v Berlinu? 0
Ne, još nikada. Ne,--- --k-l-. N__ š_ n______ N-, š- n-k-l-. -------------- Ne, še nikoli. 0
netko – nitko nekd- - -ih-e n____ – n____ n-k-o – n-h-e ------------- nekdo – nihče 0
Poznajete li nekoga ovdje? P--------u-aj -o-a? P______ t____ k____ P-z-a-e t-k-j k-g-? ------------------- Poznate tukaj koga? 0
Ne, ne poznajem nikoga ovdje. Ne, ---a- -- p-zn-m--i--gar. N__ t____ n_ p_____ n_______ N-, t-k-j n- p-z-a- n-k-g-r- ---------------------------- Ne, tukaj ne poznam nikogar. 0
još – ne više š--– ni- v-č š_ – n__ v__ š- – n-č v-č ------------ še – nič več 0
Ostajete li još dugo ovdje? A-i--s-aj--e--- ---go---? A__ o_______ š_ d____ t__ A-i o-t-j-t- š- d-l-o t-? ------------------------- Ali ostajate še dolgo tu? 0
Ne, ne ostajem više dugo ovdje. N-,---------e----č --l-o t-. N__ n_ o______ v__ d____ t__ N-, n- o-t-n-m v-č d-l-o t-. ---------------------------- Ne, ne ostanem več dolgo tu. 0
još nešto – ništa više še--ne-kaj ----- -eč š_ (______ – n__ v__ š- (-e-k-j – n-č v-č -------------------- še (ne)kaj – nič več 0
Želite li još nešto popiti? Bi r--i še-k-- -o--l-? B_ r___ š_ k__ p______ B- r-d- š- k-j p-p-l-? ---------------------- Bi radi še kaj popili? 0
Ne, ne želim više ništa. N-------e--- ------č. N__ n_ ž____ n__ v___ N-, n- ž-l-m n-č v-č- --------------------- Ne, ne želim nič več. 0
već nešto – još ništa ž----e)ka- ---e-nič ž_ (______ – š_ n__ ž- (-e-k-j – š- n-č ------------------- že (ne)kaj – še nič 0
Jeste li već nešto jeli? A-i ste -- k-j -o--d--? A__ s__ ž_ k__ p_______ A-i s-e ž- k-j p-j-d-i- ----------------------- Ali ste že kaj pojedli? 0
Ne, još ništa nisam jeo / jela. Ne----č--e-nisem--o--de- --ojedl--. N__ n__ š_ n____ p______ (_________ N-, n-č š- n-s-m p-j-d-l (-o-e-l-)- ----------------------------------- Ne, nič še nisem pojedel (pojedla). 0
još netko – više nitko še----)-d- –-ni--e--eč š_ (______ – n____ v__ š- (-e-k-o – n-h-e v-č ---------------------- še (ne)kdo – nihče več 0
Želi li još netko kavu? Bi--- k-- --d--a--? B_ š_ k__ r__ k____ B- š- k-o r-d k-v-? ------------------- Bi še kdo rad kavo? 0
Ne, nitko više. Ne- --hč--v-č. N__ n____ v___ N-, n-h-e v-č- -------------- Ne, nihče več. 0

Arapski jezik

Arapski jezik je jedan od najvažnijih svjetskih jezika. Arapski jezik govori više od 300 milijuna ljudi. Oni žive u više od 20 različitih zemalja. Arapski spada u afroazijske jezike. Arapski jezik nastao je prije više tisuća godina. Ovaj jezik se prvobitno govorio na Arapskom poluotoku. Odatle se počeo širiti dalje. Govorni arapski jezik se razlikuje od standardnog jezika. Također postoji mnogo različitih arapskih dijalekata. Moglo bi se reći da se u svakoj regiji govori drugačije. Govornici različitih dijalekata se uopće ne razumiju. Stoga su filmovi iz arapskih zemalja većinom titlovani. Samo tako ih se može razumjeti u svim arapskim zemljama. Klasični standardni arapski jezik se danas jedva uopće govori. Postoji samo u pisanom obliku. U knjigama i novinama se koristi klasičan arapski standardni jezik. Danas ne postoji stručni arapski jezik. Stručno nazivlje je preuzeto i8z drugih jezika. Ovdje prije svega prevladavaju francuski i engleski jezik. Interes za arapski jezik posljednjih je godina jako porastao. Sve više ljudi želi učiti arapski. Tečajevi se nude na svakom sveučilištu i mnogim školama. Puno ljudi smatra arapsko pismo posebno fascinantnim. U arapskom jeziku se piše zdesna nalijevo. Izgovor i gramatika arapskog jezika nisu baš jednostavni. Ima puno glasova i pravila koje drugi jezici ne poznaju. Pri učenju arapskog jezika bi se stoga trebalo pridržavati određenog redoslijeda. Prvo izgovor, pa gramatika, a onda pisanje…